Sara po hebrejsko pomeni kneginja – tokrat je junakinja svoje knjige

Od kod ime Sara in kaj pomeni

Sara izvira iz hebrejščine, kjer beseda śārāh pomeni »kneginja« ali »gospa«, torej ženska, ki ji gre spoštovanje. V Prvi Mojzesovi knjigi je Sara Abrahamova žena; prvotno se je imenovala Saraja, novo ime – Sara – pa je dobila kot znamenje obljube, da bo postala mati mnogih. Ime je tako že v najstarejšem zapisu povezano s preobrazbo in z začetkom nečesa velikega, kar je lep podatek za otroka, ki bo v knjigi sam postal junakinja.

Iz Svetega pisma se je ime razširilo po vsej Evropi in še dlje. V angleščini in nemščini ga večinoma pišejo s končnim h (Sarah), v francoščini prav tako, v italijanščini, španščini, hrvaščini in slovenščini pa brez njega. Ta zapis brez h je za slovenščino naraven: končni -a se lepo vključi v sklanjatev ženskih imen, kot sta Ana ali Maja.

V Sloveniji se je Sara uveljavila v zadnjih desetletjih 20. stoletja in se od takrat redno pojavlja med pogostejšimi imeni novorojenih deklic. Je ime, ki ga starši izberejo, ker je hkrati staro in sodobno: ima zgodovino več tisoč let, a zveni lahkotno in se ne postara. Nekateri ga pišejo tudi kot Sarah, vendar je v slovenskem okolju oblika Sara precej pogostejša.

Kako Sari pravijo doma

• Sara — Osnovna oblika, ki se je ni treba krajšati – dva zloga sta že sama po sebi ljubka. Tako jo kličejo v vrtcu, v šoli in v zgodbi.
• Sarica — Najbolj slovenska ljubkovalnica s pripono -ica, ki jo uporabljajo starši in stari starši, kadar je deklica še majhna ali kadar jo tolažijo.
• Sarči — Igrivo in pogovorno, pogosto med brati, sestrami in prijatelji; zveni nagajivo in toplo hkrati.
• Sari — Mehka skrajšava, ki jo radi uporabljajo tudi v drugih jezikih; v družinah z dvojezičnim ozadjem se pogosto prijme kot hišno ime.
• Saruška — Redkejša, zelo nežna oblika s slovanskim pridihom, ki jo slišimo predvsem od babic ali v trenutkih pred spanjem.