Julija: ime iz Prešernovega sonetnega venca, zdaj na naslovnici njene knjige

Od rimskega rodu Julijev do Julijskih Alp

Ime Julija izhaja iz latinskega Iulia, ženske oblike imena Iulius. Tako se je imenoval eden najstarejših rimskih rodov, iz katerega je izšel tudi Gaj Julij Cezar. Rodbina je sama izpeljevala svoj izvor od Iula, sina trojanskega junaka Eneja, zato so imena tega rodu v rimski zgodbi vedno nosila pridih starih legend. Pomen se pogosto razlaga kot »mladostna« ali povezuje z Jupitrom, a jezikoslovci se o tem ne strinjajo povsem — gotovo je le, da ime nosi več kot dva tisoč let zgodovine.

Za Slovence ima ime še dve posebni zvezi. Prva so Julijske Alpe s Triglavom: gorovje je dobilo ime po rimskem Forum Iulii, ta pa po Juliju Cezarju. Julija ima torej gore, ki se imenujejo skoraj tako kot ona — kar se lepo prilega pustolovski naslovnici z meglenimi vrhovi.

Druga je Prešeren. Sonetni venec ima mojstrski sonet, katerega začetne črke se berejo kot »Primicovi Julji«, posvetilo, ki ga je pesnik dobesedno vpletel v verze. Na Prešernovem trgu v Ljubljani pa pesnikov kip še danes gleda proti hiši na Wolfovi ulici, kjer je na pročelju vzidan relief Julije, ki gleda skozi okno. Malokatero ime je v slovensko kulturo vtisnjeno tako vidno.

Kljub temu Julija ni ime iz muzeja. V zadnjih desetletjih se redno pojavlja med pogostejšimi imeni novorojenk v Sloveniji — dovolj priljubljeno, da ga vsi poznajo, in hkrati dovolj klasično, da nikoli ne zveni kot muha enodnevnica.

Julija je tudi ime, ki brez težav prestopi meje. V angleščini je Julia ali Julie, v francoščini Julie ali Juliette, v italijanščini Giulia, v hrvaščini in srbščini prav tako Julija. Če ima družina sorodnike v tujini, jim ime ne bo tuje — knjigo, napisano v slovenščini, bodo zlahka prebrali vsaj na naslovnici, saj bodo ime prepoznali takoj.

Kako Julijo kličejo doma

• Julija — Polno ime — na naslovnici, v naslovu knjige in v trenutkih, ko mora zgodba zveneti slovesno. Tudi takrat, ko jo mami pokliče z drugega konca stanovanja.
• Juli — Kratka, sodobna oblika, ki jo radi uporabljajo prijatelji in sorojenci; zveni igrivo in malo mednarodno.
• Julči — Ljubkovalna oblika za najmlajše, ki jo slišiš predvsem doma, pri crkljanju in pred spanjem.
• Julka — Starejša, pristno slovenska manjšalnica, ki jo pogosto uporabljajo babice in dedki — in ki ima prav zato poseben, topel prizvok.
• Jula — Kratka, malo bolj odločna oblika, ki se je prime v šoli ali na igrišču, ko je treba hitro poklicati.
• Julja — Starinska oblika, ki jo je uporabil Prešeren v posvetilu »Primicovi Julji«. Danes je redka, a za knjigo s pridihom zgodovine je lahko lep namig v posvetilu.