Doma Jaka, na naslovnici Jakob – knjiga, v kateri imata obe imeni svoje mesto

Od koga ime prihaja in kaj pomeni

Jakob izvira iz hebrejskega imena Ja'akov. Svetopisemska zgodba pripoveduje, da se je Jakob rodil kot mlajši dvojček in bratu Ezavu ob rojstvu držal peto – ime zato povezujejo s hebrejsko besedo za peto. Druga razlaga ga bere kot skrajšano prošnjo »naj Bog varuje«. Obe razlagi se dobro skladata s fantom, ki ne mara ostajati zadaj.

V slovenski prostor je ime prišlo s krščanstvom, predvsem prek apostola Jakoba starejšega. Po njem se imenujejo številne cerkve, ljubljanski Šentjakob z gledališčem in trgom, pa tudi romarska Jakobova pot do Santiaga de Compostela, ki jo prehodi vse več Slovencev.

Ime so nosili ljudje, ki jih pozna vsak slovenski otrok, tudi če se tega ne zaveda. Župnik Jakob Aljaž je kupil vrh Triglava in nanj postavil Aljažev stolp, ki ga danes riše vsak otrok na izletu v hribe. Renesančni skladatelj Jakob Petelin Gallus pa je bil eden prvih Slovencev, ki so zasloveli po vsej Evropi.

Jakob in Jaka sta v Sloveniji priljubljena že več desetletij. Jaka je bil med najpogostejšimi imeni fantov, rojenih okoli preloma tisočletja, Jakob pa se je v zadnjih letih vrnil med imena, ki jih starši novorojenčkom dajejo najpogosteje. Zato ima marsikateri današnji Jakob očeta ali strica, ki mu pravijo Jaka.

Kako Jakoba kličejo doma

• Jakob — Polno ime – na naslovnici, v posvetilu in takrat, ko mama pokliče čez celo dvorišče. V slovenščini se zvalnik ne razlikuje od imenovalnika, zato junaka v zgodbi nagovorimo prav tako: »Jakob, poglej!«
• Jaka — Najbolj razširjena domača oblika, v Sloveniji pogosta tudi kot samostojno ime. Sklanja se kot Luka: Jake, Jaki, z Jako.
• Jakec — Ljubkovalna oblika za najmlajše, ki jo najpogosteje slišimo pri starih starših in v vrtcu.
• Jaki — Kratek, ležeren vzdevek med prijatelji in sošolci, ki se prime predvsem v šolskih letih.
• Kobi — Oblika, izpeljana iz druge polovice imena; manj pogosta, a jo nekatere družine rade uporabljajo, ker zveni sodobno in mednarodno.