Wilhelm, Uilliam, Liam: kako je ime na poti čez Irsko izgubilo pol črk

Od germanske čelade do irskega imena

Korenine imena Liam segajo k staremu germanskemu imenu Wilhelm. Sestavljata ga dva dela: wil pomeni voljo ali odločnost, helm pa čelado in s tem zaščito. Celota se običajno razlaga kot »odločen zaščitnik« ali »tisti, ki ga varuje volja«. V slovenskem prostoru je ta isti koren znan kot Viljem.

Na Irskem so Wilhelm prevzeli kot Uilliam, in iz te dolge oblike se je odluščil konec – Liam. Kar je bilo najprej domača skrajšava, je v dvajsetem stoletju postalo samostojno ime, ki ga Irci vpisujejo v rojstne liste brez dolgega izvirnika.

V zadnjih desetletjih je Liam prestopil irske meje. V Združenih državah je bil več let zapored najpogostejše ime za novorojene dečke, priljubljen je v Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji in v skandinavskih deželah. Tudi slovenski starši ga izbirajo vse pogosteje: všeč jim je, da je kratko, da ga brez težav izgovorijo stari starši in sošolci iz tujine ter da ga ni treba prilagajati, ko se družina preseli ali potuje.

Ime torej nosi zanimivo dvojnost. Zveni moderno in mednarodno, a pomen ima star in jasen – voljo in zaščito. To je lepo izhodišče za zgodbo, v kateri mali junak koga obvaruje, se odloči za pogumen korak ali vztraja do zadnje minute tekme.

Kako Liama kličejo doma

Liam je že sam skrajšava, zato domačih različic ni veliko – tiste, ki obstajajo, pa so zelo ljubke.

• Liam — Polno ime je hkrati vsakdanje. V slovenščini je zvalnik enak imenovalniku, zato »Liam, pridi jest!« zveni prav tako kot ime na naslovnici.
• Liamček — Nežna pomanjševalnica za najmlajše, ki jo najraje uporabljajo mame in babice – pred spanjem ali ko je treba potolažiti.
• Li — Najkrajša oblika, ki jo pogosto iznajdejo bratci in sestrice, ko še ne zmorejo celega imena, ali prijatelji na igrišču.
• Liama, Liamu, z Liamom — Ni vzdevek, ampak sklanjatev, ki jo boš srečal na vsaki strani zgodbe – ime se vede kot domače moško ime na soglasnik.