Lovor, svetnik in Prežihov Voranc: kaj vse nosi ime Lovro

Od kod prihaja ime Lovro

Lovro je slovenska in hrvaška oblika latinskega imena Laurentius. To je prvotno pomenilo »tisti iz Laurentuma«, mesta v Laciju južno od Rima. Že v antiki so ime povezovali tudi z besedo laurus – lovor. Lovorov venec je bil v Rimu znak zmagovalcev, pesnikov in vojskovodij, zato ima Lovro v sebi skrit pomen »okronan z lovorjem«, »zmagovalec«. V slovenščini je ta povezava še posebej slišna: Lovro in lovor si delita isti začetek.

V Evropi se je ime razširilo po zaslugi svetega Lovrenca, rimskega diakona iz 3. stoletja, ki je veljal za varuha revnih. Pri nas je ostal globoko zakoreninjen: po njem se imenuje kraj Lovrenc na Pohorju, svetemu Lovrencu pa je posvečenih veliko podružničnih cerkvic po vsej Sloveniji. Starejša slovenska oblika je bila prav Lovrenc, iz nje pa so v narečjih nastale še druge različice.

Ena izmed njih je posebej znana. Pisatelj Lovro Kuhar je podpisoval svoja dela kot Prežihov Voranc – in Voranc ni nič drugega kot koroška ljudska oblika imena Lovrenc. Avtor Solzic in Doberdoba je torej s psevdonimom pravzaprav podpisoval svoje lastno ime. V 19. stoletju je ime nosil tudi pesnik in politik Lovro Toman, ki ga povezujejo z izobešanjem prve slovenske trobojnice leta 1848.

Danes Lovro ni več ime starih staršev, ampak ime današnjih šolarjev. V zadnjih desetletjih je med slovenskimi starši priljubljeno, ker je hkrati domače in sodobno: ima korenine v tradiciji, a zveni sveže in ga brez težav izgovorijo tudi v tujini.

Za starše, ki iščejo ime z vsebino, je Lovro hvaležna izbira tudi zato, ker ima vsak njegov del razlago: zgodovinsko v rimskem Laurentumu, simbolno v lovorovem vencu, domačo v Lovrencu s Pohorja in literarno v Prežihovem Vorancu. Ko otrok nekoč vpraša, zakaj je dobil prav to ime, je odgovorov dovolj za cel večer.

Kako Lovra kličemo doma

• Lovro — Uradna in najpogostejša oblika. V slovenščini je zvalnik enak imenovalniku, zato doma, v šoli in v knjigi preprosto »Lovro, pridi!«.
• Lovri — Nežna, ljubkovalna oblika, ki jo pogosto slišimo od staršev, starih staršev in starejših sorojencev, posebej pri mlajših otrocih.
• Lovrek — Pomanjševalnica s končnico -ek, tipično slovenska. Uporablja se za malčke ali v šali, kadar se Lovro že počuti prevelikega zanjo.
• Lovrenc — Starejša, polna oblika istega imena. Danes jo srečamo predvsem v imenih krajev in cerkva, včasih pa jo kdo uporabi kot slovesno različico.
• Voranc — Koroška ljudska izpeljanka iz imena Lovrenc, ki jo je proslavil Prežihov Voranc. Kot vzdevek zveni domače in malce literarno.