Ob svitu se začne vsaka pustolovščina — tudi Svitova

Kaj pomeni ime Svit in kdaj goduje

Svit je slovansko ime, ki je nastalo neposredno iz občnega imena svit — prvi jutranji svetlobi, svitanju. Beseda je v sorodu z glagolom svitati se (»svita se« pomeni, da se dani) in s pridevnikom svetel. Ime torej ne potrebuje razlage iz tujega jezika ali starega svetnika; vsak slovenski otrok razume, kaj pomeni, takoj ko se nauči besede.

Svit spada med sodobna slovenska imena iz narave, ki so jih starši začeli dajati v zadnjih desetletjih, ko so iskali kratka, domača imena brez tuje podlage. Še vedno ni med najpogostejšimi, zato v razredu redko srečaš dva Svita — kar je za otroka pogosto razlog za ponos.

Svit goduje 31. maja, v času, ko so jutra najdaljša in se svita že zelo zgodaj. Lepo naključje za ime, ki pomeni prav to: svetlobo pred soncem.

V slovenščini se Svit sklanja kot moško ime na soglasnik: Svit, Svita, Svitu, Svita, pri Svitu, s Svitom. Svojilni pridevnik je Svitov (Svitova knjiga, Svitov kompas). Zvalnik je enak imenovalniku, zato v nagovoru preprosto rečeš »Svit, poglej!«

Kako Svita kličemo doma

• Svit — Uradna in hkrati najbolj pogosta oblika. Ker je ime že kratko, ga večina družin sploh ne krajša — tudi v nagovoru ostane Svit.
• Svitko — Ljubkovalna oblika, ki jo slišiš predvsem pri mlajših otrocih, od babic in starih staršev ali v uspavankah.
• Svitek — Nežna, malce igriva pomanjševalnica. Ker beseda svitek pomeni tudi zvitek, se z njo doma radi pošalijo, ko se otrok zvije v odejo.
• Svitov — Svojilna oblika, ki se pojavlja v vsakdanjem govoru in v knjigi: Svitova soba, Svitov nahrbtnik, Svitova pustolovščina.