Tim: ime, ki se v slovenščini sliši kot cela ekipa

Od kod prihaja ime Tim in kaj pomeni

Tim je izvirno skrajšana oblika imena Timotej, ki izhaja iz grškega Timótheos. Sestavljeno je iz besed timē (čast, spoštovanje) in theos (bog), zato ga navadno prevajajo kot »tisti, ki časti Boga« ali »v čast Bogu«. Timotej je bil v Novi zavezi mladi sopotnik apostola Pavla, ki mu je Pavel naslovil dve pismi; od tod se je ime razširilo po krščanski Evropi.

Kratka oblika Tim je dolgo živela predvsem v angleško in nemško govorečem svetu ter na Nizozemskem in v Skandinaviji. V Sloveniji se je kot samostojno ime, ne le kot ljubkovalna oblika Timoteja, močno uveljavila na prelomu tisočletja in se v naslednjih letih uvrščala med pogosta imena novorojenih dečkov. Zato danes v mnogih slovenskih vrtcih in šolskih razredih sedi kakšen Tim.

Prednost tega imena je, da zveni enako v skoraj vseh evropskih jezikih. Tim iz Ljubljane bo na morju, na smučanju v Avstriji ali na obisku pri sorodnikih v tujini ostal Tim — nihče ga ne bo preimenoval ali napačno izgovoril. Za otroka, ki odrašča v svetu brez meja, je to majhna, a prijetna stvar.

Ime je tudi slovnično preprosto: sklanja se po običajnem moškem vzorcu (Tim, Tima, Timu, s Timom), brez premen v osnovi, zato ga tudi najmlajši pravilno uporabljajo brez razmišljanja.

Kako Tima kličejo doma

• Tim — Osnovna oblika in najpogostejši nagovor. Ker je ime že kratko, ga večina družin ne krajša več — »Tim, pridi jest!« je dovolj.
• Timi — Mehkejša različica, ki jo pogosto uporabljajo starši in stari starši za najmlajše, posebej ob crkljanju ali uspavanju.
• Timko — Domača, nekoliko hudomušna oblika s slovensko pomanjševalno končnico; sliši se med brati in sestrami ali ko se starši pošalijo.
• Timček — Najnežnejša pomanjševalnica, ki ostane rezervirana za dojenčke in malčke — pozneje jo fant navadno sam prepove.
• Timotej — Polna oblika, iz katere je Tim nastal. Nekateri starši jo vpišejo v rojstni list, otroka pa vse življenje kličejo Tim; drugi jo izgovorijo le, ko je resno.