Ali so interaktivne igrače, ki govorijo, dobre za razvoj govora?

Prej ne. Govorijo namesto otroka, starši pa ob njih po raziskavah govorijo manj. Za zabavo niso napačne, za razvoj govora pa izberi igračo, ki sama ne pove ničesar.

Kakšno igračo kupiti dveletniku, ki še ne govori veliko?

Igrača telefon, živalice, otroška kuhinja ali kartonska slikanica. Pomembnejša od igrače pa je igra s tabo: komentiraj, počakaj na odgovor in njegove besede razširi za eno več.

Ali pihanje milnih mehurčkov ali v piščalko pomaga pri govoru?

Kot igra z otrokom in skupna zabava da, sama po sebi pa govora ne nauči. Govoriti se otrok uči predvsem tako, da govori – v pogovoru z odraslim.

Koliko časa na dan se igrati, da ima smisel?

Dovolj so kratki trenutki zbrane igre, recimo deset minut na dan, ko se posvečaš samo otroku. Govor raste tudi pri oblačenju, kuhanju ali v avtu, ko se z otrokom pogovarjaš.

Kdaj z otrokom k logopedu?

Ko okrog drugega rojstnega dne ne govori ali ne povezuje dveh besed, ko ga okrog tretjega leta ne razumejo niti bližnji ali ko izgublja govor, ki ga je že obvladal. Začni pri pediatru ali pa kar pri logopedu.

Nazaj na blog

Igrače za razvoj govora: pri katerih mora govoriti otrok

14. 10. 2026

Igrača, ki govori, govori namesto otroka. Izberi takšne, pri katerih mora govoriti on: tabela po starosti, stavki za spodbudo in kdaj igrača ni dovolj.

Igrače za razvoj govora: pri katerih mora govoriti otrok

Kratek odgovor

Govor najbolj razvijajo igrače, ki same ne povedo ničesar: ročna lutka, igrača telefon, otroška kuhinja, živalice, slikovne kartice ali knjiga brez gumbov. Pri njih mora govoriti otrok – in odrasli, ki se igra z njim. Igrača, ki poje, šteje in poimenuje stvari namesto otroka, mu nasprotno vzame razlog, da bi odprl usta.

Zakaj igrača, ki govori, govor prej zavira

Govora se otrok ne nauči s poslušanjem zvočnika, ampak z izmenjavo: otrok nekaj reče, odrasli odgovori, otrok se odzove. Vsaka taka izmenjava je majhna lekcija. Igrača z gumbi to izmenjavo skrajša – otrok pritisne, igrača spregovori, konec. Ničesar mu ni treba reči, zato tudi ne reče.

To je lepo pokazala raziskava ameriških znanstvenikov v reviji JAMA Pediatrics (2016). Starši so se doma z otroki, starimi od 10 do 16 mesecev, izmenično igrali z elektronskimi igračami, s klasičnimi igračami in s knjigami. Ob elektronskih igračah so starši govorili manj, se manj odzivali na to, kar je počel otrok, in manj so »govorili« tudi otroci sami. Največ besed je padlo ob knjigah, klasične igrače so bile tik za njimi.

To ne pomeni, da je utripajoča igračka prepovedana. Le ne štej je med igrače za govor: otrok z njo preživi čas, novih besed pa se ob njej ne nauči.

Igrače, pri katerih mora govoriti otrok

Ročna lutka ali prstne lutke
Lutka da otroku drugi glas. Sramežljiv otrok, ki sam ne odgovori, pogosto spregovori »namesto kužka«. Dovolj sta ena ali dve lutki in škatla za oder.
Igrača telefon
Telefonirati se ne da molče. Preprost telefon brez zvokov je boljši od takega, ki zvoni in govori sam – klic mora otrok odigrati sam.
Kuhinja, trgovina, zdravniški kovček
Igre vlog silijo k stavkom: »Kaj boste?«, »Koliko stane?«, »Kje te boli?«. Otrok preizkuša tuje vloge in z njimi tudi besede, ki jih doma navadno ne sliši.
Živalice in kmetija
Za najmlajše prvi glasovi (mu, mijav, kvak), za starejše cele zgodbe: kdo je komu ušel, kdo je lačen, kdo se je izgubil.
Slikovne kartice in spomin
Ko se kartica obrne, se stvar poimenuje – pri starejših otrocih pa tudi opiše: »To je žival, ima dolg vrat in je liste.« Uganke s kartic krepijo besedišče in gradnjo stavkov.
Kocke in figurice
Kocke same po sebi niso igrača za govor, a ko v hišo pride figurica, se začne pripovedovanje. Dodaj ji avto ali živalico in sprašuj, kam gre.
Knjige brez gumbov
Slikanica je najmočnejša igrača za govor, če ob njej klepetaš, ne le bereš naglas. Kaži, poimenuj, pusti otroku dokončati stavek, ki ga zna na pamet.

Kaj izbrati glede na starost

Starost	Kaj otrok z govorom ravno počne	Igrača	Kako se igrati z njo
1–2 leti	prve besede, kaže s prstom, posnema zvoke	živalice, žoga, kartonska slikanica, škatlica s pokrovom	poimenuj, kar otrok kaže; oponašaj živali in počakaj, da glasove ponovi
2–3 leta	poveže dve, nato tri besede, sprašuje »kaj je to?«	telefon, kuhinja, avtomobilčki z garažo, slikovne kartice	njegove stavke razširi za eno besedo: »avto« → »modri avto pelje«
3–4 leta	kratki stavki, vprašanja »zakaj?«, prvo pripovedovanje	lutke, trgovina, zdravniški kovček, spomin	igraj vlogo, v kateri mora spraševati in odgovarjati, nato zamenjaj vlogi
4–6 let	pripoveduje, kaj se je zgodilo, rima, ugiba	figurice za zgodbe, kartice z ugankami, kocke s slikami	naj si izmisli, kaj bo sledilo; z njim ugibaj stvari po opisu

Stavki, s katerimi otroka razgovoriš

Namesto vprašanja »Kaj je to?«

»Hm, ta živalica najbrž spi … ali pa ne?« – komentar otroku pusti prostor, zasliševanje ga zapre.

Ko otrok reče eno besedo

Otrok: »Kuža.« Ti: »Kuža teče! Kam teče kuža?« – ponoviš njegovo besedo in ji dodaš eno novo.

Ko se zmoti

Otrok: »Kuža je pijal.« Ti: »Ja, kuža je pil. Pil je vodo.« – ne popravljaš, samo poveš pravilno in greš naprej.

Izbira namesto da/ne

»Hočeš rdečo ali modro skodelico?« – na to se ne da pokimati, odgovoriti je treba z besedo.

Igra z lutko

Lutka: »Ojoj, kakšna lakota! Kaj naj pojem za kosilo?« – otrok svetuje lutki in govori več, kot če bi odgovarjal tebi.

Po telefonu

»Halo, tukaj babica. Kaj ste danes počeli v vrtcu?« – pravo vprašanje, na katero otrok odgovor pozna, ti pa ne.

Kako se igrati, da govori otrok, ne ti

1
Spusti se na njegovo višino
Na tla, z obrazom proti otroku. Govora se otrok uči tudi tako, da gleda usta tistega, ki govori.
2
Sledi njegovemu zanimanju
Igraj se s tem, kar je izbral on. Otrok govori o stvari, ki ga ravno zanima, ne o tisti, ki mu jo podtakneš.
3
Komentiraj, ne zaslišuj
Na glas povej, kaj se dogaja (»Avto pelje v hrib … in bum!«), namesto niza vprašanj, na katera odgovor že poznaš.
4
Počakaj
Po svojem stavku v mislih štej do pet. Tišina je povabilo. Večina odraslih jo zapolni sama, preden otrok sploh zajame sapo.
5
Dodaj besedo več
Na eno besedo odgovori z dvema, na dve besedi s kratkim stavkom. Vedno le korak pred tem, kar otrok že zna.
6
Igraj se na kratko in pogosto
Deset minut zbrane igre na dan naredi več kot ura skupaj v sobi, ko vsak gleda drugam.

Knjiga kot igrača za pogovor

V omenjeni raziskavi so se knjige odrezale najbolje, ker slika sama ničesar ne razloži – to morata narediti odrasli in otrok. A to velja le za knjigo, ob kateri se pogovarjata. Zvočne knjige z gumbi so pravzaprav igrača, ki govori, le v papirnatem plašču: primerne so za zabavo, ne za razvoj govora. Več o knjigah, s katerimi se je mogoče igrati, najdeš v članku o interaktivnih knjigah.

Otroka dobro razgovori tudi knjiga, v kateri prepozna samega sebe. Ko je on junak zgodbe, jo rad pripoveduje babici, dopolnjuje, kaj se je zgodilo naprej, in dodaja svoje zamisli. To zmore tudi personalizirana knjiga: iz ene fotografije nastane junak, ki je podoben otroku, zgodba ima 12 ilustriranih dvojnih strani, gotova pa je običajno v 15 minutah. Ob vsaki dvojni strani se lahko ustaviš in vprašaš: »Kaj misliš, kaj bo zdaj naredil?«

Česa ne kupovati in kdaj igrača ni dovolj

Za govor se ne splačajo igrače, ki govorijo namesto otroka: interaktivni kuža, ki sam recitira abecedo, tablica z »učnimi« igrami ali plošča z gumbi za zvoke. Pri lutkah in figuricah za otroke do treh let pazi tudi na majhne dele. Navdih po spretnostih namesto po starosti najdeš pri darilih za predšolske otroke.

Nobena igrača pa ne nadomesti strokovnjaka. Opozorilni znaki so, da otrok okrog drugega rojstnega dne sploh ne govori ali ne povezuje dveh besed, da ga okrog tretjega leta ne razumejo niti ljudje, ki ga dobro poznajo, ali da izgublja govor, ki ga je že obvladal. Takrat se posvetuj s pediatrom in z logopedom. Zgodnejši pregled je vedno boljši od čakanja, ali se bo otrok »razgovoril sam od sebe«.

Viri

Sosa A. V.: Association of the Type of Toy Used During Play With the Quantity and Quality of Parent-Infant Communication — JAMA Pediatrics, 2016 – primerjava elektronskih igrač, klasičnih igrač in knjig.
Yogman M. et al.: The Power of Play — Pediatrics, 2018 – klinično poročilo Ameriške pediatrične akademije o pomenu igre.
ASHA: How Does Your Child Hear and Talk? — Pregled, kaj otrok z govorom običajno zmore v posameznih letih.