Posvetilo v knjigo: kaj napisati, primeri in napake

Preverjeno ogrodje ima pet delov: nagovor, priložnost, osebni razlog, željo ter podpis z datumom. Nagovor se konča z vejico („Draga Ana,“). Priložnost zasidra sporočilo v času — „za šesti rojstni dan“, „za prvo spričevalo“. Osebni razlog je jedro: en stavek o tem, zakaj si prav to knjigo izbral prav za tega človeka. Želja meri v prihodnost, podpis z datumom pa iz sporočila naredi dokument — čez dvajset let bo prav to najdragocenejše.

Sem pa ne sodi nič, kar bi se prilegalo katerikoli drugi knjigi in kateremukoli drugemu človeku. „Upam, da ti bo knjiga všeč“ ni posvetilo, ampak samo še en podpis. Izpusti tudi opravičila („upam, da sem zadel tvoj okus“) in dolge govore — posvetilo ni govor, ampak nekaj stavkov, ki se bodo brali na glas.

Posvetila imajo v knjigah dolgo tradicijo: avtorska dedikacija, torej posvetilo dela mecenu ali bližnjemu človeku, se je na samostojno stran tiskala že v starih tiskih. Ročno napisano posvetilo darovalca je bralska različica iste tradicije — knjiga z njim dobi drugega avtorja.

Spodnje primere vzemi kot ogrodje — zamenjaj ime, priložnost in eno konkretno podrobnost in posvetilo bo tvoje. Otrokom posvetilo preberi na glas vsakič, ko knjigo odpreš: češka kampanja Celé Česko čte dětem (Vsa Češka bere otrokom) priporoča, da otrokom beremo 20 minut na dan, in posvetilo je lepa prva stran takega rituala.

Pri odraslih posvetilo prenese več humorja in manj razlaganja — naslovnik pozna okoliščine. Deluje ena konkretna namigljivka in kratka želja.

Najobičajnejše mesto je spojni list (prvi list takoj za platnicami) ali prednaslovna stran — tista, na kateri je samo naslov knjige. Ne piši čez natisnjeno besedilo ali na notranjo stran platnic; posvetilo naj ima svojo mirno ploskev. Pri knjigah za najmlajše izberi zgornji del strani — spodnji robovi so običajno prvo, kar otroške roke otipajo.

Najbolj zanesljivo je navadno kemično pisalo: se ne razliva in ne prebija na drugo stran lista. Gelska in nalivna peresa so videti slovesneje, a se na gladkem premazanem papirju sušijo počasi — preizkusi jih na robu zadnje strani in pusti posvetilo pred zapiranjem knjige nekaj minut sušiti. Flomastri in markerji v knjige ne sodijo.

Če ti v knjigo ni do pisanja, na primer zato, ker gre za zbirateljski izvod, priloži posvetilo na samostojni kartici ali na spojni list nalepi nalepko ex libris in sporočilo napiši nanjo. Če knjigo šele izbiraš, pa si preberi naš vodnik, kako izbrati knjigo za otroke glede na starost.

Ročno napisano posvetilo ima tudi tiskano različico: pri personaliziranih knjigah se posvetilo vnese vnaprej in se natisne na uvodno stran kot del knjige. To se obnese, kadar darilo pošiljaš na daljavo, kadar je sporočilo daljše, kot se ga da spraviti na spojni list, ali kadar naj bo knjiga osebna že od prve strani.

Pri Junak knjige posvetilo napišeš kar v čarovniku med sestavljanjem zgodbe in se natisne na uvodno stran — ime in posvetilo se pri tem postavita v pravilnih sklonih, saj zgodba nastane neposredno v danem jeziku (pred plačilom vidiš predlog naslova, odlomek zgodbe in posvetilo, dokončane ilustracije pa šele po naročilu). Tiskano in ročno napisano posvetilo se ne izključujeta — na spojni list natisnjene knjige lahko še vedno pripišeš nekaj besed na roko.

Za najmlajše otroke, pri katerih knjiga tekmuje z igračami, se obnese naš vodnik po darilih za enoletnika — večernemu branju posvečenega izvoda pa pomaga ritual pravljice za lahko noč.